Dojenček raste in potrebuje več kot samo mleko …
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, njihova telesna masa se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali adaptirano mleko. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano: mlečno-žitne, zelenjavno-žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kašice, ki bodo postajale postopoma vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane je med petim in šestim mesecem. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim četrtim mesecem (17. tednom otrokove starosti), saj so dojenčkova prebavila še nezrela, da bi se mogla spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane prehrane po dopolnjenem šestem mesecu (po 26. tednu otrokove starosti), saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali adaptirano mleko pogosto ne zagotavljata več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja moramo pri dojenih dojenčkih in tudi dojenčkih, hranjenih z adaptiranim mlekom, več kot 90 % dnevnih potreb po železu zagotoviti z živili, ki so dober vir železa.
Gostota hrane za različne starosti in stopnje razvoja
|
Starost |
Refleksi/spretnosti |
Gostota hrane |
|---|---|---|
|
0–6 |
– sesanje in požiranje |
– tekoča |
|
4–7 |
– pojav zgodnjega žvečenja |
– tekoča |
|
7–12 |
– z ustnicami izprazni žličko |
– pretlačena živila |
|
12–24 |
– krožni gibi žvečenja |
– postopni prehod na družinsko prehrano |
(Standardna priporočila za Evropsko unijo; prevod: B. Bratanič; 2008)
Začnemo, ko je dojenček pripravljen!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z nekaterimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali adaptirano mleko še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Hkrati moram mamicam pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Drage mamice, treba bo vztrajati in ponuditi nesrečno špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat. Saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osem poizkusu. Ti dojenčki bodo jedli špinačo tudi 9 mesecev kasneje, ko bodo kot malčki že sami lahko odločno zapustili mizo. Zato ne bodite ene izmed 85 % mam, ki že po treh poizkusih obupajo in zaključijo, da njihov dojenček zelenjave pač ne mara.
Kako uvajamo prehrano od začetka petega meseca do desetega meseca dojenčkove starosti in primere jedilnikov, si lahko ogledate v naši rubriki Moji prvi obroki.
Uvajanje prehrane od začetka 5. meseca do 10. meseca dojenčkove starosti
|
Starost |
Količina |
Živila za uvajanje |
|---|---|---|
|
5–6 |
90–100 g |
Zelenjava: korenje, koleraba, bučke, cvetača, brokoli, koromač, špinača ... |
|
30–45 g |
Sadni sok brez dodanega sladkorja: jabolčni ali ribezov sok oziroma sok, obogaten z vitaminom C (40 mg vit. C/100 ml) – primešamo zelenjavi kaši |
|
|
40–60 g |
Škrob: krompir, riž, koruza (polenta) |
|
|
20–30 g |
Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec |
|
|
8–10 g |
Maščobe: repično olje, sojino olje, občasno maslo ... |
|
|
* Kosilo: zelenjavno-krompirjevo-mesna kašica (150–200 g) |
||
|
6–8 |
100–120 g |
Zelenjava: korenje, koleraba, bučke, cvetača, brokoli, koromač, špinača ... |
|
20 g |
Sadje: sveže sezonsko sadje: jabolko, hruška, breskev, nektarina, marelica, borovnice, maline, banane (ker so banane zelo sladke, jih pretlačimo z drugim, bolj kislim sadjem) |
|
|
60–80 g |
Škrob: krompir, riž, koruza (polenta) |
|
|
30–40 g |
Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec |
|
|
10–12 g |
Maščobe: repično olje, sojino olje, občasno maslo ... |
|
|
Kosilo: zelenjavno-krompirjevo-mesna kašica (200–250 g) |
||
|
8–9 |
100–120 g |
Zelenjava: korenje, koleraba, bučke, cvetača, brokoli, koromač, špinača ... |
|
100 g |
Sadje: sveže sezonsko sadje: jabolko, hruška, breskev, nektarina, marelica, borovnice, maline, banane (ker so banane zelo sladke, jih pretlačimo z drugim, bolj kislim sadjem) |
|
|
60–80 g |
Škrob: krompir, riž, koruza (polenta) |
|
|
20 g |
Polnozrnate žitarice: ovseni kosmiči, pirini kosmiči, rženi kosmiči, polnozrnate testenine, neoluščen riž |
|
|
30–40 g |
Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec |
|
|
20 g |
Mlečni izdelki: navadni jogurt, skuta, sir, kisla in sladka smetana |
|
|
12-15 g |
Maščobe: repično olje, sojino olje, olivno olje, občasno maslo ... |
|
|
Kosilo: zelenjavno-krompirjevo-mesna kašica (200–250 g) |
||
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. tehn.
klinična dietetičarka
s področja medicine, farmacije ali prehrane ali druge strokovne osebe, ki je odgovorna za skrb matere in otroka.
