Dora Zrinski Petrović, univ. dipl. psih.
Center za reproduktivno duševno zdravje, Zagreb

Duševno zdravje med nosečnostjo in po porodu

Duševno zdravje lahko opredelimo kot psihološko dobro počutje, stanje, v katerem oseba uresniči svoj polni potencial in se lahko uspešno spopada s povzročitelji stresa, na katere naleti. (WHO, 2022) To ni nekaj, kar človek ima ali nima, pač pa je kontinuum. Tako kot fizično zdravje se lahko tudi duševno zdravje v določenih obdobjih življenja poruši, vendar to ne pomeni, da na njem ni mogoče delati in ga izboljšati. Duševno zdravje si lahko človek povrne in ga okrepi s psihološko podporo in delom na sebi.

Kot ožji pojem je reproduktivno duševno zdravje opredeljeno kot biopsihosocialno zdravje in dobro počutje v obdobju od menarhe (prve menstruacije) do menopavze, vključuje pa tudi obdobje nosečnosti in po porodu. (Nakić Radoš, 2016) Zanimivo je, da ne velja le za ženske, ampak tudi za njihove partnerje in otroke.

Težave z duševnim zdravjem so normalen pojav v katerem koli obdobju življenja in lahko prizadenejo vsakogar. Zato ni nič nenavadnega, da se težave z duševnim zdravjem pojavijo v občutljivih obdobjih nosečnosti in starševstva. Raziskave kažejo, da ima vsaka peta ženska težave z duševnim zdravjem med nosečnostjo in 12 mesecev po porodu. (Bauer in sod., 2014)

V prvih desetih dneh po porodu se lahko pojavi poporodna žalost. Je zelo pogosto stanje, ki v povprečju prizadene približno 60–80 % žensk. (Turabian, 2019) Po trajanju in simptomih je poporodno stanje najblažje in ne gre za duševno motnjo. Označujejo ga jok brez pravega razloga, nenadne spremembe razpoloženja, utrujenost, težave s spanjem in slab apetit, premagamo pa ga ob podpori bližnjih.

Depresija med nosečnostjo in po porodu je izražena pri 12–18 % žensk. (Hahn-Holbrook in sod., 2018) Nekateri simptomi, ki so značilni zanjo: slabo in depresivno razpoloženje, spremembe v apetitu in spanju, pomanjkanje zanimanja za dejavnosti, ki so osebo nekoč osrečevale, občutki krivde, težave s koncentracijo in tesnoba.

Enako pogosto kot depresija se pojavljajo tudi različne težave iz anksioznega spektra. Tako ima na primer 15 % žensk, ki so prvič rodile, klinično pomemben strah pred porodom, (Jokić-Begić in sod., 2014) generalizirana anksiozna motnja pa se lahko pojavi pri približno 4 % mater. (Wenzel in sod., 2005). Obsesivno-kompulzivna motnja po porodu se pojavi pri 4 % žensk (Brockington in sod., 2006) Zanjo so značilne ponavljajoče se misli in/ali dejanja (obsesije in/ali kompulzije), strah za dobrobit novorojenčka, misli, da bo otrok po nesreči padel iz rok ali ga bo mama opraskala z nohti ali poškodovala.

Travmatično izkušnjo poroda doživi vsaka četrta mamica, (Nakić Radoš in sod., 2020) posttravmatska stresna motnja po porodu pa se pojavi pri 3 % žensk (Yildiz in sod., 2017). Zanjo so značilni neprijetni občutki, dojemanje življenjske nevarnosti, strah, telesna vznemirjenost, izogibanje, spominjanje travme in ponavljanje travme.

Tesnobo ali anksioznost opisujejo kot zaskrbljenost, težave s koncentracijo in pomnjenjem, izražen strah, negativna čustva, utrujenost, težave s spanjem itd. Pomembno je poudariti, da sta zaskrbljenost in tesnoba normalni občutki med nosečnostjo in starševstvom, (Goldfinger in sod., 2019) še posebej pri prvorodkah. Na primer 35 % nosečnic ima izražene simptome tesnobe. (Nakić Radoš in sod., 2018) Toda v trenutku, ko tesnoba ovira vsakodnevno delovanje, je treba poiskati pomoč.

Pri eni do dveh porodnicah na 1000 porodov se lahko pojavi poporodna psihoza. (Vanderkruik in sod., 2017) Gre za zelo resno stanje, ki zahteva takojšnje psihiatrično zdravljenje. Za to psihozo so značilni povišano razpoloženje, ki se izmenjuje z depresivnim razpoloženjem, psihotični simptomi, nemir, nasilne misli, usmerjene proti sebi ali otroku, ter obsesivne misli in zmote, povezane z otrokom. Zdravljenje poporodne psihoze je nujno in ga ne smemo prelagati.

Duševno zdravje lahko krepimo na več načinov. (Ćavar, 2021) Eden izmed njih je deljenje misli, skrbi in občutkov z bližnjimi, kar zelo blagodejno vpliva na odnos in ohranjanje duševnega zdravja. Pomagajo tudi telesna dejavnost, zdrava prehrana, dovolj spanja in vzdrževanje rutine. Dosledna rutina daje občutek varnosti in ugodja, kar blagodejno vpliva na duševno zdravje. Pomaga lahko tudi vadba osredotočenega zavedanja in sočutja do samega sebe, eden od načinov, kako ju lahko vadimo, pa je, da si vzamemo nekaj minut na dan za kratke dihalne vaje in sprejmemo neobsojajoč in nežen samogovor (kot je »Nihče ni popoln«; »Vsakdo ima včasih težave«; »Dobro ti gre«).

Zavest o duševnem zdravju med nosečnostjo in po porodu žal še vedno ni dovolj močna. Ženske pogosto ne znajo prepoznati simptomov ali tudi če jih, ne poiščejo pomoči zaradi strahu pred obsojanjem, kritiziranjem ali nesprejemanjem svojega stanja. Zato bi radi, da po branju tega članka s seboj odnesete zelo pomembno sporočilo, in sicer da niste sami in da se mnoge nosečnice in mamice med nosečnostjo in materinstvom srečujejo z duševnimi težavami. Pomoč vedno obstaja, a te duševne težave in težki dnevi ne bodo trajali večno. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo težavo, se zanesemo na ljudi, ki so nam blizu, ter poiščemo podporo in pomoč strokovnjakov.

Težave v duševnem zdravju vas ne opredeljujejo in ne definirajo kot mamo in osebo. Ste čudovito bitje, ki je veliko večje in veliko več kot vaše misli, čustva, skrbi in težave. Nosečnost in materinstvo sta obdobji, ki ju spremlja vrsta sprememb, zato bodite ob zanašanju na bližnje nežni do sebe ter mislite nase in na svoje počutje. Prav tako se ne obotavljajte in poiščite pomoč, če ugotovite, da jo potrebujete.

Uredila: izr. prof. dr. Sandra Nakić Radoš, univ. spec. klin. psih.
Center za reproduktivno duševno zdravje, Zagreb

Literatura:

Bauer, A., Parsonage, M., Knapp, M., Iemmi, V., Adelaja, B. in Hogg, S. (2014). The costs of perinatal mental health problems. London: Centre for Mental Health and London School of Economics, 44. http://eprints.lse.ac.uk/id/eprint/59885

Brockington, I. F., Macdonald, E. in Wainscott, G. (2006). Anxiety, obsessions and morbid preoccupations in pregnancy and the puerperium. Archives of Women’s Mental Health, 9, 253-263. https://doi.org/10.1007/s00737-006-0134-z

Ćavar, F. (14. 5. 2021). Očuvanje mentalnog zdravlja.

Goldfinger, C., Green, S. M., Furtado, M. in McCabe, R. E. (2020). Characterizing the nature of worry in a sample of perinatal women with generalized anxiety disorder. Clinical Psychology & Psychotherapy, 27(2), 136-145. https://doi.org/10.1002/cpp.2413

Hahn-Holbrook, J., Cornwell-Hinrichs, T. in Anaya, I. (2018). Economic and health predictors of national postpartum depression prevalence: a systematic review, meta-analysis, and meta-regression of 291 studies from 56 countries. Frontiers in Psychiatry, 8, 248. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2017.00248

Jokić-Begić, N., Žigić, L. in Nakić Radoš, S. (2014). Anxiety and anxiety sensitivity as predictors of fear of childbirth: Different patterns for nulliparous and parous women. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology, 35(1), 22-28. https://doi.org/10.3109/0167482X.2013.866647

Nakić Radiš, S. (2016). III. simpozij: Reproduktivno mentalno zdravlje. U Z. Penezić i sur. (Ur.), XX. dani psihologije u Zadru. Zadar, Hrvatska: Sveučilište u Zadru.

Nakić Radoš, S., Matijaš, M., Kuhar, L., Anđelinović, M. in Ayers, S. (2020). Measuring and conceptualizing PTSD following childbirth: Validation of the City Birth Trauma Scale. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(2), 147-155. https://doi.org/10.1037/tra0000501

Nakić Radoš, S., Tadinac, M. in Herman, R. (2018). Anxiety during pregnancy and postpartum: Course, predictors, and comorbidity with postpartum depression. Acta Clinica Croatica, 57(1), 39-51. https://doi.org/10.20471/acc.2018.57.01.05

Turabian, J. (2019). Antenatal and Postnatal Depression: General Medicine Tools to Address Them. International Journal of Women’s Health care and Gynecology, 1(2): 108. https://www.researchgate.net/publication/335652691

Vanderkruik, R., Barreix, M., Chou, D., Allen, T., Say, L. in Cohen, L. S. (2017). The global prevalence of postpartum psychosis: a systematic review. BMC Psychiatry, 17(1), 272. https://doi.org/10.1186/s12888-017-1427-7

Wenzel, A., Haugen, E. N., Jackson, L. C. in Brendle, J. R. (2005). Anxiety symptoms and disorders at eight weeks postpartum. Anxiety Disorders, 19, 295-311. https://doi.org/10.1016/j.janxdis.2004.04.001

World Health Organization (17. 6. 2022). Mental health. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health-strengthening-our-response

Yildiz, P. D., Ayers, S. in Phillips, L. (2017). The prevalence of posttraumatic stress disorder in pregnancy and after birth: A systematic review and meta-analysis. Journal of Affective Disorders, 208, 634-645. https://doi.org/10.1016/j.jad.2016.10.009