Dora Zrinski Petrović, univ. dipl. psih.
Center za reproduktivno duševno zdravje, Zagreb

Peripartalna depresija

Nosečnost in materinstvo sta obdobji bioloških, socialnih in psiholoških sprememb, ki so lahko zelo intenzivne. Včasih se največ pozornosti namenja telesnim spremembam in razvoju otroka, vendar to ne pomeni, da so psihosocialne spremembe pri ženski manj pomembne ali da jim ne bi smeli posvečati enake pozornosti kot njenemu fizičnemu zdravju. Duševne težave niso izjema v občutljivih obdobjih nosečnosti in materinstva.

Peripartalna depresija je velika depresivna epizoda, ki se pojavi med nosečnostjo in štirimi tedni po porodu. (American Psychiatric Association. (APA), 2013) V znanstvenih raziskavah in klinični praksi velja, da se peripartalna depresija lahko pojavi tudi do enega leta po porodu. (Fonseca in sod., 2020) Glavni simptomi, po katerih jo prepoznamo, so znižano in depresivno razpoloženje ter izguba užitka v dejavnostih, ki se jih je ženska prej veselila, drugi simptomi pa so zmanjšan apetit, težave z uspavanjem in spanjem, občutki krivde in ničvrednosti, težave s koncentracijo, zmanjšana energija ter samomorilne misli in dejanja. (APA, 2013) Za postavitev diagnoze morajo simptomi trajati najmanj dva tedna ter bistveno zmanjšati kakovost in delovanje ženske na pomembnih področjih njenega življenja. (APA, 2013)

Peripartalna depresija je prisotna pri 12–18 % žensk, (Hahn-Holbrook in sod., 2018; Woody in sod., 2017) vendar lahko za njo trpijo tudi očetje. Med prvim trimesečjem in enim letom po porodu je pogostost peripartalne depresije pri moških 10-odstotna. (Paulson in Bazemore, 2010)

Nekateri dejavniki tveganja, ki prispevajo k razvoju peripartalne depresije pri ženskah, so občutljivost na hormonske spremembe, stres in izogibanje kot način obvladovanja stresa, neželena nosečnost, nizka samopodoba, nizka socialna podpora, nezadovoljstvo v partnerskih odnosih, prejšnja ali trenutna zloraba, anksioznost med nosečnostjo, anamneza depresije v zgodnjem življenju in občutek nesposobnosti v starševski vlogi. (Nakić, 2011; Žutić in sod., 2018) Poleg tega peripartalna depresija poveča tveganje za samomor pri ženskah in je tudi najpogostejši vzrok umrljivosti mater v peripartalnem obdobju. (Cox in sod., 2016)

Sandra Nakić (2011) poudarja, da je eden od pomembnih varovalnih dejavnikov kakovost partnerskega odnosa, ne glede na to, ali je par poročen ali v drugačni zvezi in koliko podpore si partnerja nudita. Samospoštovanje, socialna podpora in zdrave strategije za obvladovanje stresa so nekateri med drugimi varovalnimi dejavniki peripartalne depresije. (Leigh in Milgrom, 2008; Žutić in sod., 2018)

Peripartalna depresija je sama po sebi zelo težka za žensko, ki se z njo sooča. Če pa je nezdravljena, ima lahko negativne posledice ne le za duševno in fizično zdravje ženske, ampak tudi za njeno družino in otroke. (Slomian in sod., 2019) Natančneje, kronična depresija pri mami je povezana z negativnimi posledicami na otrokov kognitivni in socialno-čustveni razvoj ter s šibkejšo interakcijo med mamo in otrokom. (Slomian in sod., 2019) Posledice so vidne tudi v partnerskih odnosih, kjer depresija negativno vpliva na odnos s partnerjem ter odnos med očetom in otrokom. (Goodman, 2008)

Skupni stroški peripartalne depresije v Združenem kraljestvu so bili ocenjeni na približno 74.000 GBP na mater in otroka. (Bauer in sod., 2014) Ta znesek se ne nanaša samo na zdravljenje, ampak vključuje tudi zmanjšano delazmožnost in številne druge stroške, od katerih gresta kar dve tretjini celotnega zneska za posledice, ki jih na otroku pusti peripartalna depresija, in le ena tretjina gre za mamo. (Bauer in sod., 2014; Luca in sod., 2020) Zato je zelo pomembno pravočasno poiskati pomoč, pa tudi to, da strokovnjaki, ki prihajajo v stik z mamami in nosečnicami (zdravniki, patronažne sestre …), skrbijo za duševno zdravje mater in imajo kakovostne smernice, kako pristopiti k temu zelo resnemu problemu.

Enako pomembno je vedeti, da peripartalna depresija ne traja večno in da je pomoč še kako na voljo. Po pomoč se lahko ljudje obrnejo na psihologa, psihiatra ali splošnega zdravnika, ki jih nato napoti k specialistu. Klinične raziskave so pokazale, da je kognitivno-vedenjska terapija zelo učinkovita pri zdravljenju peripartalne depresije, (Branquinho in sod., 2021) pri njenih hujših oblikah pa se uporablja tudi farmakološka terapija (Kittel-Schneider in sod., 2022).

Zelo pomembno je poudariti, da ženska ni kriva ali odgovorna za posledice peripartalne depresije, tako kot nihče ni kriv ali odgovoren za posledice zloma noge pri smučanju ipd. Kot smo že omenili, je občutek krivde eden od simptomov peripartalne depresije in je na žalost lahko eden od razlogov, zakaj ženska ne poišče pomoči, ker se že počuti krivo in sramuje svojega stanja. Podobno ženske ne iščejo pomoči zaradi strahu pred obsojanjem, stigmatizacije duševnih težav in zaradi misli, da so »slabe mame«. (Fonseca in sod., 2020) Prav tako svojih čustev in misli ne delijo z drugimi in trpijo same. Zato je pomembno, da jo njeni bližnji spodbujajo in ji stojijo ob strani.

Lahko ste dobra mama, tudi če imate duševne težave. Pomembno je, da ste nežni do sebe in skrbite tudi zase, kot bi skrbeli za nekoga, ki vam je blizu. Obstajajo številne tehnike, ki se jih je mogoče naučiti, vse pa so namenjene lažjemu soočanju z mislimi in čustvi, ki vas mučijo. Obdobje depresije po porodu ni večno in bo minilo, ne glede na to, kako težko je trenutno, vendar je pomembno, da poiščete pomoč in se posvetujete s strokovnjakom, saj ste vi in vaše duševno zdravje zelo pomembni in dragoceni.

Uredila: izr. prof. dr. Sandra Nakić Radoš, univ. spec. klin. psih.
Center za reproduktivno duševno zdravje, Zagreb

Literatura:

American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). https://doi.org/10.1176/appi.books.9780890425596

Bauer, A., Parsonage, M., Knapp, M., Iemmi, V., Adelaja, B., Hogg, S. (2014). The costs of perinatal mental health problems. London: Centre for Mental Health and London School of Economics, 44. http://eprints.lse.ac.uk/id/eprint/59885

Branquinho, M., de la Fe Rodriguez-Munoz, M., Maia, B. R., Marques, M., Matos, M., Osma, J., … in Vousoura, E. (2021). Effectiveness of psychological interventions in the treatment of perinatal depression: A systematic review of systematic reviews and meta-analyses. Journal of Affective Disorders, 291, 294-306. https://doi.org/10.1016/j.jad.2021.05.010

Cox, E. Q., Sowa, N. A., Meltzer-Brody, S. E. i Gaynes, B. N. (2016). The Perinatal Depression Treatment Cascade: Baby Steps Toward Improving Outcomes. The Journal of clinical psychiatry, 77(9), 1189-1200. https://doi.org/10.4088/JCP.15r10174

Fonseca, A., Ganho-Ávila, A., Lambregtse-van den Berg, M., Lupattelli, A., de la Fé Rodriguez-Muñoz, M., Ferreira, P., Nakić Radoš, S., Bina, R. (2020). Emerging issues and questions on peripartum depression prevention, diagnosis and treatment: a consensus report from the cost action riseup-PPD. Journal of Affective Disorders, 274, 167-173. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.05.112

Goodman, J. H. (2008). Influences of maternal postpartum depression on fathers and on father–infant interaction. Infant Mental Health Journal, 29(6), 624-643. https://doi.org/10.1002/imhj.20199

Hahn-Holbrook, J., Cornwell-Hinrichs, T., Anaya, I. (2018). Economic and health predictors of national postpartum depression prevalence: a systematic review, meta-analysis, and meta-regression of 291 studies from 56 countries. Frontiers in Psychiatry, 8, 248. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2017.00248

Hahn-Holbrook, J., Cornwell-Hinrichs, T., Anaya, I. (2018). Economic and health predictors of national postpartum depression prevalence: a systematic review, meta-analysis, and meta-regression of 291 studies from 56 countries. Frontiers in Psychiatry, 8, 248. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2017.00248

Hutchens, B. F., Kearney, J. (2020). Risk factors for postpartum depression: an umbrella review. Journal of midwifery & women’s health, 65(1), 96-108. https://doi.org/10.1111/jmwh.13067

Leigh, B. i Milgrom, J. (2008). Risk factors for antenatal depression, postnatal depression and parenting stress. BMC psychiatry, 8(1), 1-11. https://doi.org/10.1186/1471-244X-8-24

Luca, D. L., Margiotta, C., Staatz, C., Garlow, E., Christensen, A., Zivin, K. (2020). Financial Toll of Untreated Perinatal Mood and Anxiety Disorders Among 2017 Births in the United States. American journal of public health, 110(6), 888–896. https://doi.org/10.2105/AJPH.2020.305619

Motrico, E., Moreno‐Peral, P., Uriko, K., Hancheva, C., Brekalo, M., Ajaz, E., … in Lambregtse‐van den Berg, M. P. (2022). Clinical practice guidelines with recommendations for peripartum depression: A European systematic review. Acta Psychiatrica Scandinavica, 146(4), 325-339. https://doi.org/10.1111/acps.13478

Nakić, S. (2011). Prediktori razvoja poslijeporođajne depresije. Neobjavljena doktorska disertacija. Zagreb: Filozofski fakultet.

Nakić Radoš, S. (27. 4. 2023). Svjetski dan mentalnog zdravlja majki – 3. svibnja 2023.

Paulson, J. F., Bazemore, S. D. (2010). Prenatal and postpartum depression in fathers and its association with maternal depression: A meta-analysis. Journal of the American Medical Association, 303(19), 1961-1969. https://doi.org/10.1001/jama.2010.605

Slomian, J., Honvo, G., Emonts, P., Reginster, J. Y., Bruyère, O. (2019). Consequences of maternal postpartum depression: A systematic review of maternal and infant outcomes. Women’s Health, 15. https://doi.org/10.1177/1745506519844044

Woody, C. A., Ferrari, A. J., Siskind, D. J., Whiteford, H. A., Harris, M. G. (2017). A systematic review and meta-regression of the prevalence and incidence of perinatal depression. Journal of Affective Disorders, 219, 86-92. https://doi.org/10.1016/j.jad.2017.05.003

Žutić, M., Nakić Radoš, S., Kuna, K. (2018). Predictors of depressive symptoms during pregnancy. U S. Nakić Radoš (Ur.), Protection and promotion of the well-being of children, youth, and families: Selected Proceedings of the 1st International Scientific Conference of the Department of Psychology at the Catholic University of Croatia (pp. 155-172). Zagreb, Croatia: Catholic University of Croatia.