Polivanje

Polivanje (bljuvanje) ali regurgitacija je pogosta težava dojenčkov v prvem letu življenja, ki se kaže kot nehoteno vračanje materinega mleka oziroma hrane iz želodca v požiralnik. Pojavi se navadno takoj oziroma kmalu po obroku (pri podiranju kupčka), redkeje med spanjem. Značilno za polivanje je, da želodec »brez vsakega napora« zavrne vsebino in jo potisne v požiralnik. Ne zamenjujte polivanja in bruhanja. Pri bruhanju se močno krčijo tudi trebušne mišice, želodčna vsebina pa se izloči v loku.

Kolikokrat si danes že preoblekla svojega dojenčka in koliko nežno rumenih madežev krasi tvojo majico? Nekontrolirano pljuvanje mleka iz ust in nosu oz. polivanje je popolnoma normalno v prvih mesecih in ni vzrok za skrbi. 

Polivanje se pojavi pri večini dojenčkov in ne pomeni zdravstvenih težav. Lahko bi rekli, da je pralni problem, saj imaš zaradi njega neomejene količine perila, ki ga nikakor nimaš časa oprati. Čeprav se ti morda zdi, da se polivanje nikoli ne konča in tvoj dojenček izpljune vso hrano, ki jo zaužije, ne skrbi. Pojav se največkrat umiri okoli šestega meseca, pri večini pa popolnoma izgine do dopolnjenega prvega leta starosti.

Verjetno si do sedaj imela občutek nemoči in brezupa, a obstajajo različni načini, da polivanje umiriš ali celo preprečiš. Pomembno je, da poznaš vzroke polivanja in prevzameš nekatere navade, ki bodo tebi in najmlajšemu družinskemu članu olajšale skupen vsakdan.

Kaj je polivanje?

Polivanje pri dojenčku se kaže kot nehoteno vračanje zaužite hrane (mleka) iz želodca v požiralnik, hrana se pri tem posledično polije iz ust ali nosu. V knjigah in drugi literaturi lahko zaslediš tudi izraza bljuvanje in regurgitacija, ki ju lahko izmenljivo uporabljamo, ko govorimo o polivanju. Največkrat se pojavi takoj ali kmalu po obroku, redkeje med spanjem. Ker je polivanje neželen dogodek, lahko dojenček polije tudi med smejanjem, kašljanjem, jokom ali spahovanjem. 

Polivanje se največkrat pojavi v prvih mesecih po porodu in večinoma izzveni do 12. meseca starosti, le pri redkih otrocih lahko traja do drugega rojstnega dneva. Takrat so otroci že dovolj veliki, da uživajo gosto hrano, popolnoma se razvijejo njihova prebavila, hkrati pa več časa preživijo v sedečem položaju, kar pomaga pri premikanju hrane. Čeprav deluje zaskrbljujoče, je pojav popolnoma naraven del razvoja otroka.

Raziskave so ugotovile, da ni razlike med dojenčki, ki se dojijo, in tistimi, ki jih mamice hranijo z nadomestnim mlekom. Pri vseh dojenčkih se pojavi polivanje, vendar pa imajo nekatera nadomestna mleka prilagojeno formulo, ki lahko zmanjša pojav bljuvanja.

Kako prepoznati polivanje?

Simptomi polivanja pri dojenčkih:

• Redno poliva vsaj dvakrat na dan.
• Poliva vsaj tri tedne zapored.
• Otrok je mlajši od enega leta.
• Polivanja ne spremljajo spremembe vedenja ali simptomi bolezni.

Količina polite hrane se razlikuje med dojenčki. Nekaterim iz ust priteče le majhna količina mleka, drugi polijejo skoraj cel obrok (oz. je tako vsaj videti). V večini primerov dojenčki polijejo le za čajno žličko hrane. Če dojenček kljub polivanju normalno pridobiva težo in ne kaže sprememb vedenja, si lahko brez skrbi.

Polivanje redko spremljajo drugi simptomi. Če opaziš kakršne koli druge spremembe pri otroku, je priporočen obisk zdravnika, ki bo dojenčka pregledal in opozoril na morebitne težave.

Polivanje ni bruhanje

Veliko staršev zamenjuje polivanje z bruhanjem, vendar gre za dva popolnoma različna pojava. Medtem ko dojenček poliva brez napora in mu zaužito mleko teče iz ust, je pri bruhanju prisoten napor, saj se trebušne mišice močno krčijo, hrana pa se izloči v loku.

Bruhanje skoraj nikoli ni samostojen pojav, ampak le simptom težav, s katerimi se spopada otrok. Bodi še posebej pozorna, če pogosto bruhanje spremljajo tudi drugi simptomi, ki lahko opozarjajo na slabše zdravstveno stanje dojenčka:

• Videti je prizadet, drugačen, zaspan.
• Po bruhanju je zopet živahen in dobre volje.
• Ima povišano telesno temperaturo in drisko.

V tem primeru je obisk zdravnika nujen, da lahko pravočasno odkrije vzrok bruhanja in primerno pozdravi dojenčka.

Kaj povzroča polivanje?

Razlog za polivanje se največkrat skriva v nerazviti mišici zapiralki na spodnjem delu požiralnika. Je mišica med želodcem in požiralnikom, ki je pri majhnih otrocih še prešibka, da bi omejila vstop hrane nazaj v požiralnik in proti ustom. Želodec dojenčka se še ne zna pravilno prazniti v črevesje, zato je treba počakati, da se prebavila do konca razvijejo.

Poleg slabšega delovanja mišice zapiralke je vzrok za polivanje tudi v dodatnem pritisku, ki ga občuti zaradi več različnih dejavnikov:

• PREHITRO ZAUŽITA PREVELIKA KOLIČINA HRANE: med hranjenjem lahko dojenčki prehitro pojedo preveč hrane. Največkrat se to zgodi, ko ima mamica preveč mleka in je otrok tako lačen, da kar golta hrano. Pri tem lahko požre tudi zrak, kar povzroči bolj pogosto polivanje.
• MOTNJE MED HRANJENJEM: različni dejavniki v okolici lahko zmotijo dojenčka med hranjenjem. Ta preneha z dojenjem, se ozira okoli in pogoltne večje količine zraka, kar vodi do polivanja.
• OBČUTLJIVOST NA DOLOČENO HRANO: prehrana doječe mamice ali občutljivost otroka na kravje mleko sta lahko vzrok pogostega polivanja. 

Ali je polivanje nevarno?

Bljuvanje je normalen pojav pri hranjenju otrok v prvih mesecih. Otroček, ki le poliva, in je srečen pred hranjenjem, med njim in po njem, lahko redno pridobiva telesno težo in nima nobenih drugih simptomov slabega počutja.  

V nekaterih primerih se lahko zgodi, da polivanje ni samostojen pojav, temveč le eden od simptomov akutne bolezni – gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). K zdravniku se odpravita, če poleg polivanja opaziš še:

• izgubo telesne teže dojenčka
• nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbta
• težave pri požiranju
• zavračanje hrane ali izgubo apetita pri dojenčku
• bruhanje 
• zatikanje hrane
• jokanje, razdraženost ali splošno prizadetost

Veliko bolezni ima lahko podobne simptome, zato je nujen obisk zdravnika, ki bo ocenil stanje in predlagal zdravljenje.

Kako lahko pomagamo pri polivanju?

Pri preprostem polivanju je dovolj že prilagojena prehrana. Strokovnjaki Evropskega združenja pediatrov, gastroenterologov, hepatologov in nutricionistov (ESPGHAN+) priporočajo, da se dojenčkom, ki jih muči polivanje, daje zgoščena hrana. Vendar je potrebna pazljivost! Hrana ne sme biti pregosta, saj se tako lahko upočasni prebava, nevarnost za polivanje pa še poveča. O pravilnem ukrepanju se posvetuj s svojim pediatrom.

Neprijeten pojav polivanja se največkrat konča, ko začne dojenček pogosteje sedeti, se prehranjevati z gostejšo hrano in ima razvita prebavila, kar pri večini dojenčkov zgodi do prvega leta starosti. Čeprav je bljuvanje popolnoma normalno za razvoj otroka, obstaja nekaj preprostih trikov, s katerimi lahko umiriš ali celo preprečiš ta neprijetni pojav.

Poskusi:

• Dojenček naj uživa manjše obroke večkrat na dan. Ne sili ga, da do konca spije stekleničko mleka.
• Spremeni položaj dojenja. Poskusi dojiti v napol sedečem položaju, dojenčka pa položi na trebušček, da ima glavo dvignjeno nad telesom.
• Dojenček naj po hranjenju ostane v dvignjenem položaju in ga ne položi v posteljico. Najboljše ga je vsaj 30 minut po hranjenju pestovati čez ramo, brez dodatnih aktivnosti.
• Redno »podirajta kupčke«, in sicer med hranjenjem ter tudi takoj po njem, da se izloči zrak v trebuščku. 
• Poskusi dojiti v mirnem in sproščenem okolju, kjer ni motečih dejavnikov. To bo sprostilo dojenčka in bo tako bolj osredotočen na samo hranjenje.
• Prenehaj kaditi (oz. če res moraš, vsaj ne v bližini otroka).
• Pleničke in oblačila naj dojenčka ne zategujejo okoli trebuha.
• Cucelj na steklenički zamenjaj, saj je lahko prevelik in zaradi njega dojenček zaužije velike količine zraka.
• Bodi pozorna na svojo prehrano. Če opaziš reakcijo na nekatero hrano, jo za 14 dni testno izloči iz jedilnika po posvetu s pediatrom. Morda gre tudi za alergijo ali laktozno intoleranco.

Pripravi se na polivanje

Pogosto bljuvanje ni neprijetno le za dojenčka, ampak je stresno tudi za nove starše. Če otrok pogosto poliva, se lahko na pojav dobro pripraviš in preprečiš preoblačenje po vsakem hranjenju s preprostimi triki:

• Na ramo položi krpo ali brisačko, kadar imaš v naročju dojenčka.
• Dojenčka obleci v spalne pajace in bodije, ki jih je lažje zamenjati in oprati.
• Določi mesto za dojenje (kavč, naslonjač) in ga pokrij z deko ali brisačo, ki se lahko umaže. Vedno imej v bližini pripravljeno še eno za vsaj primer.
• Pokrij avtosedež s pralno prevleko.
• V otroško torbo vedno pripravi dodatna oblačila in plastično vrečko za umazana oblačila.

Zanimivosti o polivanju

1. Do 70 % vseh zdravih dojenčkov poliva, najbolj pogosto okoli četrtega meseca starosti.
2. Mlečne formule z oznako AR (proti polivanju ali po angleško »anti-regurgitation« oz. »anti-reflux«) imajo prilagojeno sestavo za dojenčke, ki pogosto polivajo.
3. Dojenčki lahko polivajo več kot šestkrat na dan, nekateri tudi 12-krat.
4. Mišična zapiralka požiralnika se razvije okoli šestega meseca starosti.
5. Glava dojenčka naj bo vedno dvignjena nad telesom, tudi med spanjem. Ležišče dvigni in otroka položi na levi bok. 
6. Polivanje se lahko začne že dva tedna po porodu.

Viri:

1. https://biogaia.si/uporabno/dojencki-in-malcki-od-rojstva-do-3-leta-starosti/polivanje/
2. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-642-18906-7_7
3. https://www.healthnavigator.org.nz/health-a-z/r/reflux-infant-child/#Overview
4. https://www.texaschildrens.org/blog/why-my-baby-spitting-so-much-breast-milk
5. https://www.healthychildren.org/English/health-issues/conditions/abdominal/Pages/GERD-Reflux.aspx
6. https://www.niddk.nih.gov/health-information/digestive-diseases/acid-reflux-ger-gerd-infants/symptoms-causes
7. https://aboutkidsgi.org/upper-gi/infant-regurgitation/
8. https://www.healthline.com/health/baby/baby-spit-up#what-is-it