Dojenček leži z dvignjenimi in prekrižanimi nogami, drži stekleničko.

Uredništvo Novalac

Zaprtje pri dojenčkih

Najmlajši družinski član je s seboj prinesel marsikatero prijetno spremembo – dneve, polne sreče in veselja, nov način spoznavanja sveta in polno ljubezni. Zagotovo pa je eden izmed manj prijetnih presenečenj velik kup umazanih pleničk, ki jih moraš dnevno zamenjati. Ampak, kaj narediti, ko umazanih pleničk ni več, tvoj otrok pa pri vsakem odvajanju blata joka od bolečin?

Najverjetneje dojenček trpi zaradi zaprtja, ki je lahko posledica različnih sprememb v njegovem življenju. Ker ti dojenček ne more povedati, kako zelo ga boli in moti, ti bo to pokazal na različne načine. Zato je pomembno, da pozorno spremljaš (ne)umazane pleničke svojega otroka.

Za otroka in za starše je lahko to stresno obdobje, zato poskusita ostati mirna in zbrana. Zaprtje je v večini primerov popolnoma vsakdanja težava in jo lahko z nekaj spremembami hitro odpravita.

Kaj je zaprtje?

Pri zaprtju gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvajenega izločenega blata. Pri zdravih dojenčkih se pogostost odvajanja blata manjša s starostjo. V prvih tednih po rojstvu lahko odvajajo kar štirikrat na dan, nekateri tudi po vsakem obroku. To se do drugega leta zmanjša na v povprečnoju 1,7 odvajanj na dan, pri četrtem letu starosti pa na 1,2, kar je enako kot pri odraslih osebah.

Zaprtje pri novorojenčkih in dojenčkih je pogost in popolnoma normalen pojav, ki ga zdravniki hitro prepoznajo. Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini.

Mnogi mladi starši so zaradi zaprtosti svojih otrok zaskrbljeni in obiščejo pediatra ali pediatričnega gastroenterologa. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.

Dojenček leži na postelji, medtem ko mu mama menja plenico.

Kako prepoznamo zaprtje pri dojenčku?

Zaprtje je za otroka izjemno stresno obdobje, ki mu povzroča nemalo neugodja in bolečin. Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih:

trdo blato
bolečina med odvajanjem blata, ki jo velikokrat spremlja jok
neredno ter manj pogosto odvajanje

Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Ker mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje.

Če si pred kratkim nehala dojiti in otroka privajaš na nadomestno mleka, lahko opaziš nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi.

Simptomi zaprtosti so pri dojenčkih in otrocih podobni kot pri odraslih osebah, vendar slednji lažje sporočijo svoje stanje. Zato je izjemno pomembno, da starši opazujete stanje otroka in redno pregledujete njegovo blato. Če opazita spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra.

Še posebej bodita pozorna, če opazita:

večje kose blata
sledi krvi v blatu
napenjanje in trd otroški trebušček
razdražljivost in nelagodje otroka
odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata
pogostejše polivanje ali bruhanje

Kljub temu da je glavni simptom zaprtja spremenjena rutina odvajanja, je vsak otrok drugačen, hkrati pa je popolnoma normalno, da se pogostost spreminja tudi z odraščanjem. Zato dobro spoznaj svojega otroka in njegove navade, da boš lahko kar najbolje ocenila, kdaj nastopijo odstopanja.

Mamica v gugalniku z dojenčkom v naročju.

Ali je zaprtje pri dojenčku nevarno?

Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečiš. Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:

ima povišano temperaturo
zavrača hrano
izgublja telesno težo
ima sledi urina na spodnjem perilu/plenički
ne napreduje in se razvija po pričakovanjih

Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Ker starši prepozno prepoznajo znake zaprtja, ima lahko otrok že več mesecev težave, ki pustijo dolgotrajne posledice. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog.

ZAČETNO STANJE

KRONIČNO STANJE

Kronično zaprtje je ozdravljivo, vendar lahko pusti nekatere posledice, ki negativno vplivajo na otroka:

boleče razpoke na koži okoli zadnjika
daljše zadrževanje blata
uhajanje blata

Kaj povzroča zaprtje pri otroku?

Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov ter morajo biti klinično dokazani. Mednje spadajo:

Hirschsprungova bolezen
hipotiroza
hiperkalcemija
spina bifida ali spina bifida occulta
zdravila, ki zapirajo (npr. opijati), še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami

Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva:

ZADRŽEVANJE BLATA

Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«.

TEŽAVE Z NAVAJANJEM NA SAMOSTOJNO UPORABO STRANIŠČA ALI KAHLICE

Če si otroka prehitro začela navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.

SPREMEMBE V PREHRANI

Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine imajo večje možnost za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti.

SPREMEMBE V DNEVNI RUTINI

Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.

ALERGIJA NA KRAVJE MLEKO

Alergija ali laktozna intoleranca lahko vplivata na zaprtost, prav tako tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov. Več o tem si preberi tukaj.

PREHANJEVANJE Z NADOMESTNIM MLEKOM

Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gostoa in je velikokrat težko prebavljivoa. Poskrbi, da je formula, ki jo uporabljaš, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov o presnovo.

PREMAJHNA TELESNA DEJAVNOST

Če se otrok se ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtosti. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do upočasnjene prebave.

DEDOVANJE

Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.

Dojenček sedi v stolčku za hranjenje z mamo za mizo.

Kako lahko pomagamo dojenčku pri zaprtju?

Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotoviš mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljaš polne pleničke in obiske stranišča.

Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagaš že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad:

UŽIVANJE VEČ TEKOČIN

Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpelješ tudi čaj.

Če dojenčka hraniš s formulo, preveri pripravo. Morda ne dodaš dovolj vode ali dodaše preveč praška.

POGOSTEJŠE DOJENJE

Če dojenčka dojiš, lahko poskusiš dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovori z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.

ZAMENJAJ NADOMESTNO MLEKO

Če dojenčka hraniš s formulo po steklenički, se posvetuj s svojim pediatrom in jo zamenjaj za primernejše nadomestno mleko.

POVEČAJ VNOS VLAKNIN

Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodaj vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom.

REDNA TELESNA DEJAVNOST

Spodbujaj svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagaš tudi sama -– premikaj nogice in masiraj trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.

USTVARI RUTINO ODVAJANJA

Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj.

Brez posvetovanja z zdravnikom ali pediatrom otroku nikakor ne dajaj odvajal, svečk ali klistirjev.

Zanimivosti o zaprtju

Če dojenčka hraniš z nadomestnim mlekom, v stekleničko najprej nalij vodo, šele nato dodaj prašek. Le tako boš zagotovo dala primerno količino tekočine.
Obiski zdravnika zaradi zaprtja pomenijo kar 5 % vseh obiskov.
Topla kopel lahko pomaga sprostiti mišice – a bodi pozorna. Dojenček se lahko pokaka kar v kadi.
Če otrok po 6. mesecu starosti zavrača hrano z vlakninami, jo pretlači v kašico in mu jo ponudi.
Izogibaj se čokoladi, korenju in bananam v svoji in otrokovi prehrani.
Dojeni novorojenčki lahko odvajajo večkrat na dan ali le enkrat na teden. Celoten razpon je popolnoma normalen.