Domov > Prehrana dojenčkov > Pomen hrane v najzgodnejšem obdobju > Enostavni prvi obroki in uvajanje goste hrane

Enostavni prvi obroki in uvajanje goste hrane

Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti.

V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.

Priporočila za prehrano zdravega dojenčka

  • Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje.
  • Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna.
  • Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
  • Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
  • Kruh: od 10. meseca dalje.
  • Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …).
  • Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine)gluten uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen.
  • Jajca: rumenjak in beljak: od 6. meseca
  • Sladkor, sol: po 1. letu
  • Med: po 1. letu
  • Ribe: lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)
  • Morski sadeži: po 1. letu starosti
  • Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
  • V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).

Prehod na prilagojeno družinsko prehrano

Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.

  • Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.
  • Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe.
  • Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico.
  • Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.
  • Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).

Dojenček se naj najprej sreča z zelenjavo

Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus.

Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši.

Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Seveda uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo.

Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo, kuhano korenje, bučke, cvetačo, brokoli, kolerabico.

Materinem ali nadomestnem mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico. Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves ...). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije.

Uvajanje beljakovin oziroma mesa

tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).

Pomembnost visokokakovostnih maščobnih kislin

Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, jih pričnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagam, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150–200 g dodamo eno žličko olja (8–10 g).

Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!

Uvajanje goste hrane - preglednica

Od začetka 5. pa do 7. meseca (to je v starosti polnih 4 do 6 mesecev) energijska vrednost hranil v materinem mleku oziroma nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast.

Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink. Zato začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu, kar pomeni, da naj vsi dojenčki začnejo jesti mešano hrano do dopolnjenega 26. tedna.

Ob dopolnjenih 6 mesecih življenja je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Vsako novo živilo mu sprva ponudimo samo enkrat na dan v majhni količini, 1 žličko do 2 žlički, najprej v tekočem stanju.

Nova živila uvajamo s presledkom 1 tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovimo, katero živilo jo povzroča.
Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v presledku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom (preglednica 1). Za kosilo otroku ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, za večerjo mlečno-žitno kašo in za popoldansko malico žitno-sadno kašo.

Priporočila veljajo za zdrave dojenčke, ki primerno pridobivajo telesno težo in primerno rastejo.

Preglednica 1: Uvajanje dopolnilne/komplementarne/mešane/čvrste hrane

Starost dojenčka (meseci) Obroki

1.-6.

Materino mleko ali nadomestno mleko 

5.-7.

Materino mleko ali nadomestno mleko  (npr. Novalac 2)

Zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša

6.-8.

Materino mleko ali nadomestno mleko  (npr. Novalac 2)

Zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša

Mlečno-žitna kaša

7.-9.

Materino mleko ali nadomestno mleko  (npr. Novalac 2)

Zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša

Žitno-sadna kaša

Mlečno-žitna kaša

10.-12.

Materino mleko ali nadomestno mleko  (npr. Novalac 2)

Zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša

Žitno-sadna kaša

Mlečno-žitna kaša

Vir: Povzeto po Evropskih priporočilih združenja ESPGHAN in ESPACI ter slovenskih priporočilih za prehrano dojenčkov

Recepti

Prva riževa kašica

  • 20 g kuhanega riža 
  • 100 ml materinega mleka (nadomestnega mleka)

Pretlačimo v gosto kašico kot kremno juho.

Prva zelenjavna kašica

  • 60 g korenja (bučke, kolerabe, cvetače ali brokolija) 
  • 20 g kuhanega riža 
  • 100 ml vode, v kateri se je kuhala zelenjava (po potrebi lahko več) 
  • 8 g repičnega olja

Zelenjavo narežemo na drobne koščke in jo kuhamo v manjši količini vode.

Zelenjavno-krompirjevo-mesna kašica

  • 60 g zelenjave (korenje, bučke, kolerabe, cvetače, brokolija ali pora)
  • 40 g krompirja
  • 20 g zajčka
  • 150 ml neslane goveje juhe ali jušne osnove* (po potrebi lahko več)
  • 10 g repičnega olja

* Jušno osnovo pripravite iz puste govedine ali perutnine z dodatkom korenja, kolerabe in malo pora.

Alergija ali laktozna intoleranca?

Preobčutljivost na kravje mleko je precej pogosta težava pri otrocih. Simptomi pri laktozni intoleranci in alergiji so lahko podobni, vendar je težavi treba razlikovati.

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac

Pravila hranjenja dojenčka po steklenički

Hranjenje dojenčka se na prvi pogled zdi zelo enostavno, vendar pa se staršem ob tej temi pojavi veliko vprašanj: "Kakšno stekleničko izbrati?", "Kako izbrati dudo?", "Kako podreti kupček?", "Novorojenčku ponuditi mleko, čaj ali kar vodo?", ...

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac
Članki o prehrani dojenčkov