Kostanj

Kostanj spada v skupino drevesnih oreškov. Tako se znajde v družbi orehov, mandljev, lešnikov, brazilskih oreškov … V nasprotju z njimi ima sorazmerno zelo malo maščob in vsebuje veliko ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin. Za lažjo primerjavo: oreh ali lešnik imata dvajsetkrat več maščobe kot enaka količina kostanja. Zato je energijska vrednost kostanja pol manjša kot energijska vrednost oreškov.

Domovina kostanja sta Azija in Sredozemlje. Dobro so ga poznali že stari Grki. V tistih časih je kostanj veljal za najpomembnejšo hrano v zimskem času. S kostanjem so povezani tudi Francozi; v času Napoleonovih osvajalskih pohodov so zaradi pomanjkanja sladkorja poizkušali iz kostanja pridobivati sladkor. Pri tem so bili celo zelo uspešni, vendar so kmalu ugotovili, da dobijo bistveno boljšo kakovost sladkorja, če ga izdelujejo iz sladkorne pese.


Kostanj ima precej veliko hranilno vrednost, 170 kcal/100 g kuhanega kostanja, energijska vrednost pečenega kostanja je še večja. Vsebuje 40–45 % škroba (ogljikovih hidratov), 6 % beljakovin in je bogat vir vitaminov B6, A in C. Vsebuje folno kislino, fosfor in kalij.

Kuhan kostanj lahko vključimo tudi v prehrano dojenčkov. Ker pa je bogat vir prehranske vlaknine, z njim ne pretiravamo, saj ima lahko dojenček v začetku zaradi njega prebavne težave. Napenjanje in vetrovi ga bodo mučili enako, kot če v njegovo prehrano vnesete preveč stročnic. V dojenčkovi prehrani je najbolj uporaben kostanjev pire, ki ga pripravite z žličko sladke smetane in svežo vanilijo. Takšen pire se kot sladica odlično poda k jabolčni kašici. Lahko pa nekaj pretlačenih skuhanih kostanjev primešate krompirjevemu pireju, ki ste mu dodali žlico kisle smetane, zraven ponudite špinačo s kuhanim rumenjakom.

Priprava kostanjevega pireja je nekoliko zamudna. Ko imate kostanje skuhane, jih lahko ohladite in zamrznete v zamrzovalniku, tako boste lahko čez zimo popestrili še kakšen dojenčkov ali malčkov obrok.

Po pravilih se kostanjev pire pripravi iz pečenega kostanja. Surov kostanj prerežemo z nožkom in spečemo (20–25 minut) tako, da se kostanj odpre in ga je lahko lupiti. Nato kostanj olupimo do bledo rumenega mesa. Olupljen in dobro očiščen kostanj kuhamo v vodi do mehkega (40–45 minut). Nato ga odcedimo in z malo vode, v kateri se je kuhal, pretlačimo. Namesto vode lahko dodamo sladko smetano ali nekaj mleka. Za malčke lahko po želji sladkamo z medom. Pri dojenčkih pa pireju dodamo svežo vanilijo in ga postrežemo z naravno sladko sadno kašico.

Vzpostavitev dojenja

Dojenje je najbolj naraven in najkakovostnejši način hranjenja dojenčka, ki dobro vpliva na njegov psihični in fizični razvoj.

Preberi članek
Uredništvo Novalac
Uredništvo Novalac,

Kako varno pripraviti nadomestno mleko z vodo?

Dodajanje večje količine vode v nadomestno mleko od priporočene zaradi varčevanja pri nadomestnem mleku ali dajanje vode otroku namesto obroka lahko povzroči nevarno stanje, ki mu pravimo zastrupitev z vodo.

Preberi članek
Uredništvo Novalac
Uredništvo Novalac,
Članki o prehrani dojenčkov