Ob uvajanju goste hrane v dojenčkov jedilnik postajajo žita, poleg sadja in zelenjave, vse pogosteje prva izbira pri uvajanju novih živil v otrokovo prehrano. Začetno obdobje uvajanja gostih živil v prehrano se ujema z obdobjem hitrejše rasti in razvoja dojenčka. Zaradi povečanih energijskih in prehranskih potreb ter nezmožnosti zaužitja velike količine hrane, morajo posledično tudi obroki biti ustrezne prehranske gostote. Dojenčku, ki se vse bolj aktivno giba, bodo ravno žitne kašice omogočile dovolj energije.

Da bi dobila jasno podobo in bolj natančno informacijo o uvajanju goste hrane, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2006 izpeljala multicentrično raziskavo, v katero so bile vključene dežele s celega sveta in v kateri so s pomočjo prehranskih vprašalnikov pri različnih etničnih in kulturoloških skupinah ugotavljali načine uvajanja novih živil in prehrane otrok. Rezultati raziskave so potrdili, da so žita najpogostejša skupina živil, s katero začenjajo uvajanje goste hrane.

Glede na to, da se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja celiakija (preobčutljivost na beljakovino gluten, ki je v nekaterih žitih), se zastavlja vprašanje, kdaj in katero žito izbrati.

V novejših raziskavah smo dobili usmeritev: prva izbira naj bodo tista žita, ki ne vsebujejo glutena, najpogosteje gre za riž, koruzo in proso. Zaradi možnosti preprečevanja pojava celiakije so prejšnje raziskave promovirale čim poznejše uvajanje živil, ki vsebujejo gluten, še posebej pšeničnih kosmičev, pšeničnega zdroba, nato ovsenih kosmičev ter ječmenih in rženih. Vendar se na podlagi najnovejših raziskav in metaanaliz zdi, da za to ni potrebe. Pretirano odlaganje, prav tako kot hitro uvajanje glutenskih virov v otroško prehrano, lahko slabo vpliva na otrokovo zdravje in na povečano tveganje za razvoj celiakije.

V ZDA so izpeljali prospektivno observacijsko raziskavo, znano kot „DAISY“, v kateri so ugotovili, da uvajanje glutenskih živil v prvih treh mesecih življenja, prav tako kot njihovo prepozno uvajanje (po otrokovem sedmem mesecu), bistveno zveča tveganje za pojav celiakije v primerjavi z uvajanjem pšenice, ječmena, rži in ovsa med četrtim in šestim mesecem. To stališče je podprla tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki je na podlagi pregledanih člankov in metaanaliz, nastalih v dolgem preiskovalnem obdobju (1966–2004), izjavila, da je dolgotrajno dojenje med uvajanjem glutena in po njem ključni dejavnik za zmanjšanje tveganja za razvoj celiakije in sladkorne bolezni tipa I pri otrocih. To je tudi uradno stališče ESPGHAN-ove komisije, ki je dala usmeritve za uvajanje goste hrane pri dojenčkih, kjer poudarja, da je postopno uvajanje majhnih količin glutena, poleg dojenja, vendar ne pred četrtim mesecem, a tudi ne po sedmem mesecu, najboljši način zmanjšanja tveganja za razvoj celiakije, sladkorne bolezni tipa I ter alergije na pšenico, ječmen, rž in oves.

Polnozrnata žita so vir prehranskih vlaknin

Tako kot pri odraslih tudi pri otrocih po dopolnjenem prvem letu priporočajo raznovrstno izbiro žit iz celega zrna. S tem se otrokova prehrana popestri z dodatnimi hranili: ogljikovimi hidrati, rastlinskimi beljakovinami in minerali, ki se nahajajo v ovojnici zrna. Polnozrnata žita so na splošno znana kot bogat vir prehranskih vlaknin, ki so ključni dejavnik uravnavanja prebave in dober vir vitaminov skupine B. Prav zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) v novih smernicah o pravilnem načinu prehrane, MyPlate, žitom iz celega zrna namenila skoraj četrtino krožnika oziroma običajnega obroka, kar pomeni, da so še naprej osnova za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Poleg žit, kot so koruza, riž, pšenica, ječmen, rž, oves in proso, ki jih običajno uporabljamo pri prehrani v našem podnebju, so vse bolj priljubljena žita, ki imajo manj znano ime in izvir. Ajda, amarant in kvinoja spadajo v skupino psevdožit oziroma nepravih žit, z nutricionističnega stališča pa so zanimiva zaradi svoje aminokislinske sestave in bogate vsebine mikrohranil.

Ajda prihaja iz Azije, v glavnem pa jo jejo v severnih deželah Evrope. Ima trikotna semena, ki so odličen vir osmih esencialnih aminokislin, vlaknin ter mineralov mangana in magnezija. Mleta, skuhana ajda, pomešana s koruznim zdrobom, pa je izvrstna, hranljiva in energijsko bogata žitna kašica. Kljub temu moramo biti pri uživanju ajde pozorni, saj so znani primeri alergijskih reakcij. Zato se svetuje previdnejše uvajanje ajde v prehrano otrok, posebej pri alergikih.

Amarant, sveta rastlina antičnih Grkov, je v prehrani otrok lahko prebavljiv vir beljakovin. Zanimivo je, da ima rastlina izrazito bogato vsebino kalcija in železa, tako da se za pripravo izjemno hranljivega obroka lahko uspešno kombinira z žiti, kot je riž ali pa z zeleno listnato zelenjavo, kot sta blitva in špinača.

Vsebnost vlaknin je tipična za vsa žita, tista „prava“ in tudi tista „neprava“. Posebnost kvinoje je, da vsebuje tudi vlaknine, ki so topne v vodi, kar je sicer značilno za sadje in zelenjavo. Zato se kvinoja pogosto uporablja za uravnavanje prebave in je priporočljiva pri pripravi otroške kašice „ki odpira“. Tak obrok bo olajšal odvajanje blata in ob tem zagotovil telesu izjemno dober vir beljakovin ter vitaminov E in B2.

Čeprav so žita temelj zdrave prehrane, pa njihova hranljivost sama zase ni dovolj za pravilno rast in razvoj otroka. Za uravnoteženo in raznovrstno prehrano moramo žita nujno kombinirati z drugimi skupinami živil. Jedilnik, ki vsebuje sadje in zelenjavo ter osnovne vire beljakovin, lahko namesto pogosto dolgočasne in običajne priloge popestrimo z obilico različnih vrst žit in žitnih izdelkov.

Žita

Prijavite se

Postani član